Raziskave na mofetah

Biodiverziteta in ekologija talnih mikroorganizmov na območjih mofet (naravnih izvirov CO2)

Če želimo v prihodnosti ohraniti (ponovno vzpostaviti) zdrava tla, skupaj z ekosistemskimi storitvami, ki jih ta nudijo človeštvu, moramo izboljšati razumevanje ekologije in funkcije talnih organizmov. Arbuskularne mikorizne (AM) glive so pomembna funkcionalna skupina talnih mikroorganizmov, ki živi v praktično v vseh kopenskih ekosistemih, vključno z agroekosistemi.

Osrednja nit naših raziskav je evolucija, biodiverziteta, ekologija in funkcija AM gliv v tleh z ekstremnim, lokaliziranim abiotskim stresom (veliko koncentracijo talnega CO2 in posledično majhno razpoložljivostjo O2 – hipoksijo). Hipoksija (pomanjkanje kisika)  je pogosta, običajno prehodna motnja v tleh, ki se pojavlja v poplavljenih in z vodo nasičenih tleh. Namen raziskav je predvsem ugotoviti, kako se AM glive odzivajo na močne, dolgoročne abiotske selekcijske pritiske v okolju. S tem lahko pomagamo najti odgovor na vprašanje, kaj vpliva na sestavo in diverziteto združb AM gliv v naravnih ekosistemih, s tem pa tudi na njihovo funkcijo.


Za raziskave uporabljamo ekstemna naravna okolja, mofete ali naravne izvire CO2. To so izviri geološkega plina, ki se pojavljajo na območjih tektonskih ali vulkanskih aktivnosti po celem svetu (v Sloveniji v okolici Gornje Radgone). Za te ekosisteme je značilna velika talna koncentracija  CO2 (do 99.9%), in zmanjšana koncentracija O2, kar močno vpliva na vse prisotne talne organizme. Podatkov o vplivu hipoksije na AM glive je v znanstveni literaturi malo, podatkov o pojavljanju mikorize na mofetah pa, z izjemo naših raziskav, skorajda ni. Naši rezultati kažejo, da se na območju mofet v Stavešincih pojavljajo zelo posebne združbe AM gliv, poskušamo pa tudi izolirati in opisati potencialne nove vrste AM in drugih talnih gliv s tega območja (npr. kvasovke, druge filamentozne glive, kot so vrste iz rodu Penicillum in druge).

ZAKLJUČENI PROJEKTI:

  • 2013-2016 – ‘Odziv rastlinskih korenin in mikoriznih gliv na talno hipoksijo’ (ARRS – temeljni raziskovalni projekt).
    Vodja projekta:  dr. Irena Maček
    Partnerji: Kmetijski inštitut Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, UP FAMNIT
    Tuje partnerske organizacije: Univerza v Yorku (VB), Univerza v Essexu (VB), Agroscope (CH)
  • 2011-2013 – ‘Diverziteta in filogeografija arbuskularnih mikoriznih gliv na območjih mofet’, Royal Society International Joint Project.
    Vodji projekta:  dr.  Irena Maček in dr. Thorunn Helgason (Univerza v Yorku, Oddelek za biologijo, VB)
  • 2009-2012 – ‘Biodiverziteta in ekologija ekstremofilnih gliv na naravnih izvirih CO2 (ARRS – temeljni raziskovalni projekt).
    Vodja projekta:  dr. Irena Maček
    Partner: Kmetijski inštitut Slovenije
  • 2007-2008 – ‘Vpliv hipoksije in povečane koncentracije CO2 na arbuskularno mikorizo’ (ARRS – podoktorski projekt).
    Vodja projekta:  dr. Irena Maček


SODELUJOČI RAZISKOVALCI

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
dr. Irena Maček
dr. Nataša Šibanc
prof. dr. Dominik Vodnik
prof. dr. David Stopar
dr. Tjaša Danevčič
dr. Polona Zalar
dr. Klemen Eler

Kmetijski inštitut Slovenije
dr. Hans-Josef Schroers

Gozdarski inštitut Slovenije
dr. Hojka Kraigher
dr. Mitja Ferlan
dr. Peter Železnik
dr. Tine Grebenc

UP FAMNIT
dr. Elena Bužan

Univerza v Yorku, Oddelek za biologijo, York, VB
dr. Thorunn Helgason

Univerza v Essexu, Oddelek za biologijo, Colchester, VB
dr. Alex J. Dumbrell

Agroscope, Zürich, CH
dr. Fritz Oehl

Objave


Drugi projekti raziskovalne skupine:

BALKANAM

SI-AMF