4. 4. 2014, iskrene čestitke dr. Nataši Šibanc za uspešen zagovor doktarata z naslovom ‘Biodiverziteta arbuskularnih mikoriznih gliv in izbranih skupin rizosfernih mikroorganizmov na naravnih izvirih CO2’

Čestitke dr. Nataši Šibanc za uspešen zagovor doktorata!

Natasa doktorat

Javni zagovor doktorske disertacije Nataše Šibanc z naslovom

Biodiverziteta arbuskularnih mikoriznih gliv in izbranih skupin rizosfernih mikroorganizmov na naravnih izvirih CO2

je bil 4. 4. 2014 ob 9h na UL, BF, Jamnikarjeva 101.

Člani komisije: prof. dr. Nina Gunde-Cimerman, predsednica; doc. dr. Irena Maček, mentorica; izr. prof. dr. Elena Bužan, članica.

Izvleček

Razumevanje procesov, ki vplivajo na diverziteto združb talnih mikroorganizmov, ima pomembno vlogo pri napovedi odzivov ekosistemov in njihovih funkcij na okoljske spremembe. Tovrstne raziskave so v naravnih ekosistemih težavne zaradi specifičnih lastnosti tal, saj so selekcijski pritiski v tleh redko časovno in prostorsko usmerjeni in se pogosto prekrivajo z drugimi talnimi karakteristikami. Naravni izviri CO2 (mofete) so ekstremni ekosistemi, kjer ogljikov dioksid (CO2) geološkega izvora doseže površino tal in povzroča dolgoročne spremembe v sestavi talnega zraka. Ker se CO2 prezračuje skozi tla,  najprej prizadene korenine rastlin in talne organizme. Za naše raziskave diverzitete in ekologije združb talnih mikroorganizmov smo izbrali vrstno pestre in funkcionalno pomembne skupine mikrobov; arbuskularne mikorizne (AM) glive, arheje, bakterije in kvasovke. Sestavo združb AM gliv smo na območjih izbranih lokacij mofet v Sloveniji, Italiji in Republiki Češki določili z metodo pirosekvenciranja (454 GS-FLX, Roche), sestavo združb arhej in bakterij smo določili na območju slovenskih mofet v okolici Stavešincev s konvencionalnim pristopom na podlagi PCR, kloniranja in sekvenciranja po Sangerju. Kvasovke smo na območju slovenskih mofet izolirali z uporabo več različnih tehnik izolacije in različnih gojišč ter identificirali z molekulskimi pristopi. Najpomembnejši okoljski dejavniki, ki vplivajo na sestavo združb AM gliv, arhej in bakterij na območju naravnih izvirov CO2, so koncentracija CO2 v talnem zraku, hipoksija in pH tal. Dodatno smo ugotovili, da na variabilnost v sestavi združb AM gliv vplivajo tudi razlike med leti vzorčenja, medtem ko razlik med različnimi meseci vzorčenja in vpliva geografske oddaljenosti med mofetami nismo opazili. V združbi AM gliv smo ugotovili večjo biodiverziteto (glede na izračunana Hillova števila) na kontrolnih območjih, medtem ko razlik v biodiverziteti med združbami arhej in bakterij na območjih z različno koncentracijo CO2 nismo opazili. Identificirali smo osem izolatov kvasovk, med njimi tudi kvasovko Occultifur species sp. nov., ki velja za novo, do sedaj še neopisano vrsto. Rezultati naše študije kažejo, da ima lahko izhajanje geološkega plina pomembne ekološke posledice, ki nastanejo zaradi sprememb v sestavi združb talnih mikroorganizmov. Te se dogajajo v smeri večje abundance anaerobnih in metanogenih predstavnikov arhej in bakterij, večje številčnosti fermentativnih kvasovk in trajnih sprememb v sestavi združb vseh raziskovanih mikrobnih skupin v smeri večje abundance ekoloških specialistov.