Dobrodošli na strani Mikoriza Slovenija!

Glavna tema mojih raziskav je ekologija tal, s poudarkom na raziskavah arbuskularne mikorize, simbioze med rastlinami in arbuskularnimi mikoriznimi glivami.

Biodiverziteta talnih mikroorganizmov je v veliki meri nepoznana, vendar iz nje izvirajo ključne ekosistemske storitve, kot so: razgradnja organske snovi, biogeokemično kroženje elementov, zmanjševanje erozije ter ohranjanje strukture tal. Talni mikrobi direktno vplivajo na delovanje in produktivnost združb kopenskih rastlin oz. primarno produkcijo, ta pa predstavlja primarni vir hrane vsem organizmom na Zemlji, vključno s človekom. Kljub njihovi pomembnosti, je bilo v preteklosti premalo pozornosti namenjene raziskavam koristnih talnih mikrobov ter njihove interakcije z rastlinami.

Velika večina rastlin v naravnem okolju živi v povezavi z mikoriznimi glivami. Več kot 80% vseh rastlinskih vrst v koreninah tvori mikorizo, pri čemer je v agroekosistemih najpogostejši tip arbuskularna mikoriza. Odnos med rastlinami in arbuskularnimi mikoriznimi (AM) glivami je starodaven, star več kot 450 milijonov let, in je imel ključno vlogo v evoluciji kopenskih rastlin in ekosistemov. AM glive v tleh tvorijo gosto mrežo tankih nitk (hife oz. glivni micelij), s tem se močno poveča volumen tal iz katerega lahko črpajo mineralna hranila (P, N, mikrohranila), ki so rastlinskim koreninam pogosto nedostopna. Rastline tako v naravi prejmajo hranila večinoma s posrednim vnosom preko mikoriznih gliv, in ne z neposrednim privzemom s svojimi koreninami. Poleg izboljšane preskrbe z minerali, mikoriza izboljšuje tudi preskrbo rastlin z vodo in izboljšuje njihovo obrambo ob napadih patogenov, vpliva pa tudi na stabilizacijo strukturnin agregatov tal. Lahko rečemo, da je naravno stanje rastlin v kopenskih ekosistemih mikorizno stanje, nemikorizne rastline so namreč v naravi redke in omejene le na predstavnike nekaj rastlinskih družin.

Možnosti za aplikacijo mikorize se odpirajo predvsem v trajnostnem, sonaravnem kmetijstvu (npr. koriščenje naravnega mikoriznega potenciala tal in uporaba inokulumov mikoriznih gliv kot biognojila) in v okoljevarstvu. Mikoriza pridobiva na pomenu tudi v luči izrabe omejenih svetovnih zalog mineralnih fosfatov, kar lahko v prihodnosti vodi v podražitev mineralnih gnojil in s tem tudi pridelave hrane (http://phosphorusfutures.net).

Glavne teme raziskav moje ožje skupine so:

• Biodiverziteta, ekologija in funkcija talnih mikroorganizmov na območjih mofet (naravnih izvirov CO2)

• Projekt SCOPES – Bodiversity of Arbuscular Mycorrhizal Fungi and its Importance for Sustainable Land-use in Selected Areas of Balkan Peninsula (BALKANAM)

Kras v Avgustu

• Slovenska zbirka arbuskularnih mikoriznih gliv (SI-AMF) in njihova uporaba v agroekosistemih (Švicarski prispevek)